Po slovenski Istri

Za doživetje prave lepote s priokusom morja ne potrebujete odpotovati v Provanso. Z avtom se lahko odpeljete na kratko pot proti naši Primorski in tam kjer ljudje ponavadi zavijejo na sladoled proti obali, skrenete na drugo stran, proti Dragonji. Od tu dalje pa navkreber v katerokoli smer. Zagotovo boste navdušeni nad malimi, krasnimi vasicami, ki vam bodo na stežaj odprla vrata v svoj skrivnosti svet.

Mi smo tisto zaljubljeno sredo, špricali vse dnevne dejavnosti in se odpeljali na posebno popotovanje. Namenili smo se zaokrožiti med tremi vasicami. Avto smo parkirali na velikem parkirišču v vasi Sv. Peter nad Dragonjo, kjer smo najprej poiskali zaklad pri Tonini hiši. Pot smo nadaljevali skozi majhno, slikovito vasico, kjer smo (edini človek, ki smo ga srečali tisti dan na naši poti) domačina povprašali za pot proti Krkavčam. Njegov pogled na moja dva fanta je postal bolj kiselkast, njegove besede pa nič kaj obetavne “joj gospa, pot je zelo strma, blatna in drseča. Ne vem, če je primerna zanju.” Gospodu smo se za mnenje lepo zahvalili in odrinili čisto po svoje, v drugo smer. Po glavni cesti, čez vas Sv. Peter dokler nismo na kamniti steni opazili oznako za pešpot, ki je zavila desno po pravljični poti med oljčnimi nasadi. V daljavi smo gledali naša dva cilja, pred nami Nova vas, na naši desni, vas Krkavče.Skrbno in lepo markirana peš pot se je strmo spuščala čez gozd, mimo potočka, do prvih smerokazov (levo Nova vas – desno Krkavče), kjer smo se odločili, da zavijemo najprej proti Novi vasi. Od tu naprej se je pot lepo počasi dvigala, vendar kakšnega posebnega napora od nas ni zahtevala. V dobre pol ure smo dosegli Novo vas s cvetočimi mandeljni, ki so nas napojili s svojo lepoto in barvitostjo. Pri cerkvi smo naredili daljši postanek za geolovsko malico in poiskali skriti zaklad v tej mali vasici. Nad zakladom tokrat nismo bili kaj dosti navdušeni, saj je zabojnik neprimerno skrit in potreben obnove.Sprehodili smo se skozi Novo vas ter našli nove smerokaze, ki so nas usmerili po drugi poti do Krkavč. Zopet mimo nasadov oljk in navzdol, navzdol, do vodnih virov, kjer smo si natočili čiste vode.Občudovali smo skrbno urejene kamnite stene ob poti. Kasneje izvemo, s tablice ob poti, da so bile tod speljane številne poti, ki so vodile do naselji, vodnih virov, obdelovalnih površin…Kamnite stene, škarpe so uredili zaradi padanja terena. Tako so preprečili usipanje terena z zgornje strani na pot, ki nas je po 40 minutah pripeljala na asfaltno cesto proti Krkavčam.Malo pred vasjo Krkavče, pa je postavljen Krkavši kamen, ki predstavlja eno najstarejših znamenitosti slovenske Istre. Stoji ob cesti, ki pelje proti Škarljevcu, približno 400 metrov vzhodno od glavne ceste, ki nas je vodila proti Krkavčam. Ko, sem fantoma omenila, da gre za “kamen, ki izpolni skrite želje”, sta v hipu izginila iz vidnega obzorja proti njem. Ali se jima bodo želje izpolnile bo pokazal čas. Vsekakor je kamen vreden ogleda, saj je pravi zaklad in hkrati uganka, ki buri domišljijo mnogim, ki še vedno iščejo odgovore od kod, kdaj in s kakšnim namenom je bil kamen tod postavljen.Od kamna, smo se vrnili po isti poti nazaj proti glavni cesti za Krkavče. Od tod do centra vasi je več kot kilometer ceste, ki nas pripelje v eno najlepših, najstarejših vasi slovenske Istre. Prve omembe vasi segajo v daljno leto 1450. Vas je bila zgrajena na treh plasteh kamnite skalne gmote okrog cerkve Sv. nadangela Mihaela, ki je bila zgrajena v času turških vpadov. Prvi prebivalci vas naj bi prišli z otoka Krka. Od tod naj bi tudi izviralo ime vasi Krkavče. Hiše so tesno zidane druga ob drugi, z nepravilnimi tlorisi na različnih nivojih tal, mostovži, odrezanimi vogali, zanimivimi stopnišči, nadstreški, portali. Sprehodili smo se po prekrasnih ozkih, vijugastih uličicah, do cerkve in naprej skozi vas, do zadnje hiške. Magičnost in lepoto vasi dodatno obogatijo še skrbno urejeni vhodi pred hiškami in kljub zimi, cvetoče rožice, ki moja fanta popolnoma prevzamejo in navdušijo pa nečem še večjem, lepšem. Navdušeni in že malo utrujeni od dolge poti, z nahrbtniki na ramah zapuščamo to čudovito vasico. Med neštetimi hiškami najdemo prehod na pot, ki vodi iz Krkavč proti našemu izhodišču – Sv. Petru.  Pot se vije globoko pod vasjo, strmo v kotanjo, po drsečih, blatnih kamnih, ki pa jih premagamo za šalo. Male vesele nogice so namreč navzdol vedno hitrejše in hitrejše. Ko se srečamo z znanimi smerokazi za Novo vas, se fanta nagajivo zahihitata: “mami, a to je vse?” Sledi le še rahel, že znan vzpon proti Sv. Petru, mimo lepo urejenih oljčnih nasadov. Baje imajo tod okoli eno boljših oljčnih olj. Naš izlet je bil, kot vedno, umirjen in brez dodatnih ogledov in nakupov. Na poti nismo srečali žive duše. Le narava, narava in najdba treh zakladov. Prekrasna, čudovita in dihjemajoča krožna pot, ki smo jo prehodili v slabih 4 urah s postanki, nas je napolnila s čarobnostjo, skrivnostjo tukajšnjih kamnih vasic, ki govorijo svoje zgodbe. Mi smo doživeli in občutili le košček te zgodbe in se bomo zagotovo zopet povabili na mistični sprehod nad Dragonjo, v kakšnem drugem letnem času.

Komentarjev še ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Sledite nas na:

Facebook
Pinterest
Instagram