Polhograjski Tošč v dveh letnih časih

Nekje sem prebrala, da je Polhograjski Tošč pohlevna gora, vsakemu na voljo in iz vseh dolin lahko dostopna. Letos sem ga doživela v dveh različnih letnih časih. Avgusta smo poletno vročino pustili v dolini in se nanj odpravili iz vasi Sela nad Polhovim Gradcem. Avto smo pustili pri cerkvici Sv. Jedrt, od koder je prijetna kratka pot skozi cvetoče travnike in zeleni gozd. Višinske razlike je le 320 metrov in jo zelo priporočamo za izlet z majhnimi otroci.tosc_1a

Na poti nas je spremljalo milijon čebelic, čmrljev, metuljčkov in barvitih rožic. Pot je lepo markirana in obogatena tudi s pozitivnimi afirmacijami, ki te ne pustijo ravnodušnega. Nekaj metrov pod vrhom se nahaja bogato založen zaklad, ki se ga otroci zelo razveselijo. Gozd krasijo dišeči borovci, ki ti s svojim dišečim, prijetnim vonjem napolnijo pljuča.tosc_2a

Zadnji dan letošnjega novembra, pa sva s prijateljico Evo, na Tošč skočili po čisto drugi strani. V vasici Sora sva zavili proti dolini Ločnice, od koder sva se najprej vzpeli do Mihelčičevega doma na Govejku, kjer je bilo v ranem jutru še vse mirno in spokojno. Mrzlo jutro sta nama polepšala le dva gamsa, ki sta naju prišla pozdravit in zaželet srečno pot. Skozi jesenski gozd sva v miru hrustali po prijetno zmrznjeni poti vse do pod vrha, kjer sva srečali četico slovenskih vojakov, ki so se vračali z vrha.tosc_3aPoletno barvitost je prekrilo jesensko listje, brenčanje čebelic, čmrljev, ptic, metuljčkov je zamenjalo šumenje padajočega listja in na zmrznjenih predelih hrustanje zmrznjene zemlje pod najinimi nogami. Občudovali sva zdravilno belo omelo, kako se je naselila v te gozdove. Po starih ljudskih šegah menda prinaša srečo v naslednjem letu vsakomur, ki jo najde v gozdu. Mi2 srečnici sva jo. tosc_4a

Pa še nekaj besed o beli omeli saj sva bili res navdušeni nad njeno lepoto in nad tem, da sva jo našli. Baje je simbol miru in sprave ter rodovitnosti in ljubezni. Poljubljanje pod belo omelo pa je stari angleški božični običaj, ki so ga poznali že v srednjem veku, danes pa se ta lepa tradicija vedno bolj uveljavlja in ohranja tudi v naših krajih. Bela omela se obesi v hiši ali nad vhodnimi vrati in oseba, ki stoji pod njo, lahko prejme poljub.  Tudi stara ljudstva so videla, da druge rastline pozimi počivajo, omela pa je polna življenja. Njeno zelenje ohranja upanje na prihod pomladi, na novo življenje.

Pri nas že visi nad vhodnimi vrati in verjetno še nad enimi ….

Komentarjev še ni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Sledite nas na:

Facebook
Pinterest
Instagram