Kakor smo mi, izpod kamniških planin, mogoče bolj hribovci kot prebivalci južne polovice Slovenije, tako bi človek sklepal, da so “kraševci” bolj jamarji kot mi hribovci. Pa je temu res tako?

Kakorkoli, jame niso samo na Krasu, so tudi po hribih, na Dolenjskem, Notranjskem,… Še najmanj jih je v Prekmurju – le zakaj 🙂 Če gre verjeti, da smo popisali vse luknje, v katere je stopil človek, imamo v Sloveniji 12.589 jam, lukenj, brezen,…

Če omenimo jamo, večina najprej pomisli na Postojnsko jamo, kaj pa ostalih 12.588? Jame na Krasu so ponavadi precej lepe, z bogatimi kapniki, nekatere s tekočo vodo, druge s človeško ribico. Velikost ponavadi merimo v dolžino. Čisto druga dimenzija so naprimer jame (brezna) na Kaninu, mogoče niso tako lepe (še nisem bil tam:), so pa impresivne po svoji vertikali, saj dosegajo do 500 m globoko enotno vertikalo in do 1.000 m skupne vertikale in več. Bi si upali en kilometer pod površje?

Če se vam ob teh številkah zavrti v glavi, naj vas potolažim. Skozi iskanje zakladov (geocaching -> “geokešing”) smo odkrili nekaj zelo dostopnih, lepih in zanimivih jam.

Devača in Devač – oglejte si to znamenitost v spodmolu Triglavca, pa boste vedeli zakaj tako ime. Namig: po starih izročilih je tam potekal staroverski obred plodnosti.

Na drugi strani ceste pa boste našli jamo s podobnih imenom, Trhlovca (Triglovca). To je jama (spodmol), ki je le dobrih 150 metrov oddaljena od glavne ceste Divača – Lokev. Trhlovca je pomembna tudi zaradi paleontoloških izkopavanj, saj so v 80–ih letih arheologi v plasteh iz mezolitika našli kamnite predmete, ki so služili predvsem takratnim lovcem. Spodmol je enostavno dostopen, v globino in v višino peljeta po en rov, za katerega žal nismo bili ustrezno opremljeni (vrv), tako da se še vrnemo.

V družbi prijateljev geokešerjev, smo obiskali Planinsko jamo, spoznali smo le košček te čudovite vodne jame, dolge kar 7 kilometrov. Planinska jama ena največjih sotočij podzemnih rek v Evropi! Tu se v reko Unico združita reka Rak in reka Pivka. V živo smo videli tudi nekaj človeških ribic (niso bile v akvariju).

Po sprehodu čez severni del Planinskega polja, kjer si je reka Unica na njem ustvarila razigran poligon, je vredno si ogledati še dve bližnji jami. Vranja jama nam ponudi veličastno ogromen vhod (podor/spodmol) ter v nadaljevanju proti levi postreže s prijetno dolgim in zelo lepim slepim rovom, polnem različnih kapnikov. Če bi se od vhoda spustili po vlažni črni zemlji navzdol, bi skoraj zagotovo prišli do vode, kjer je moč opaziti tudi človeške ribice (pozor: potrebujete ustrezno opremo – vrv, …). Seveda lahko gladina vode sega tudi do samega vhoda v jamo in boste morali ogled prestavit v bolj suhe čase.

Bližnja Skednena jama je zanimiva, ker ima dva enostavna vhoda, tako da se lahko sprehodimo preko nje brez težav, le svetilko potrebujemo.

Seznam je še dolg, zato sem prepričan, da bomo obiskali še marsikatero manj zahtevno jamo. Vabljeni tudi vi!

Opozorilo: Kljub razmeroma enostavni dostopnosti nekaterih jam, je potrebna previdnost, ustrezna obutev, svetilke, nekje tudi plezalna/jamarska oprema.