Prehodili in raziskali smo balkon nad zmajevim mestom.

Iskanje zakladov je pri nas doma že docela postala stalnica. Družinsko preživljanje časa v naravi nam pomeni največjo vrednost v življenju. Tako odkrivamo nove poti, zgodbe in doživetja. Tokrat smo se podali v novo avanturo in prebujali zmaja nad mestom Tržič. Moram priznati, da so nama vrhovi okoli Tržiča precej znani, kljub temu sva bila oba pozitivno presenečena, ko sva na zemljevidu zagledala dva zaklada, ki se dvigata na grebenu tik nad samim središčem mesta.

Pozornost nama je pritegnila še eno zanimivo dejstvo. V mestu je domoval sam grof maršal Radetzky po katerem se tudi imenuje pot, ki nas je popeljala na vrh, ki se kot balkon dviga nad samim mestom.

Pot pelje mimo mestnih vrtičkov in naglo vzpenja skozi čudovit gozd. Strmina ne popušča, srce bije skorajda v ritmu “Redetzky Marcha”, ki ga je Johann Strauss, leta 1848 napisal ravno v čast grofu Redetzkyu, ki ga je ljubezen pripeljala v Tržič. Morda je ravno zato na vrhu Kamnjeka postavljen križ in srce?

Srce se na vrhu umiri. Razgledi prečudoviti na vse strani neba, greben Košute, Storžič, Dobrča, Kriška gora, Begunjščica, Stol…sami čudoviti vrhovi, ki se od tu vidijo in čutijo drugače. Znoj in slaba ura truda sta tako na vrhu hitro poplačana s fantastičnimi razgledi.

Tu pa se naša zgodba ne konča, pravzaprav smo bili šele na pol poti do našega drugega cilja, zaklada. Za poslastico in umiritev dihanja, z vrha vodi čudovita razgledna, grebenska Milanova pot.

Ker se nam ni niti malo mudilo, smo naredili ovinek in skočili še na vrh Pirmanc, od tu pa se nekoliko spustili nazaj na pot, ki pelje proti Velikemu vrhu nad Završnikom.

Pot do Velikega vrha je skorajda pravljična. Sprehod med suhimi travami in številna čudovita drevesa te ne pustijo ravnodušnega. Greben s toliko različnimi vrstami dreves mi ni dal miru. Po brskanju po internetu, ugotovim, da je po požaru, ki je izbruhnil leta 1811 in spremenil podobo mesta in okolice, tu bilo golo področje. Ravno grof Radetzky je bil tisti, ki je dal pogozditi področje Kamnjeka z različnimi drevesi.

Na Velikem vrhu nad Završnikom ponosno plapola slovenska zastava. Kljub sončni soboti, na naši poti nismo srečali veliko obiskovalcev. Zanimivo glede na dostopnost in lepoto, ki jo premore takšen krasen greben tik nad mestom. No, nam je vedno v veselje, če najdemo poti mimo množic in imamo košček narave samo zase. Tako smo uživali v pomladnem sončku in brezskrbno poiskali še en skriti zaklad, ki je bil dobro založen in skrbno pripravljen.

Dnevu smo ukradli čas in se prepustili pomladanskemu soncu, da nas je grel, medtem ko smo ležali v suhi travi in prisluhnili petju ptic. Na izhodišče smo se vrnili po drugi poti.


Se ustavili pri francoskem znamenju in pri gradu Neuhaus, ki ga je leta 1811 prizadel grozovit požar. “Po požaru je cesar Napoleon dodelil Tržiču denarno podporo, kako plemenit je bil Radetzky in kako rad je imel Tržič pa pove dejstvo, da je oskrbniku gradu Neuhaus naročil naj pri gradnji novega gradu zaposli Tržičane, za njihove plače pa uporabi celoten znesek, ki so mu ga dodelili za pogorelo graščino”.

Grof Radetzky si je v mestu Tržič prislužil posebno mesto. Njegova dobra dejanja še danes čutijo prebivalci in obiskovalci tega mesta. V samem mestu se nismo zadrževali, pobrali smo le še zaklad pri zmaju in za seboj pustili pozitiven odtis…