Poznate Ocizlo? Ne? Jaz sem enkrat že slišala za ta kraj in nikakor mi ni šla iz glave. Tako posebno in edinstveno ime, da ga kar tako ne pozabiš. In ko sem po geocaching zemljevidu brskala po Krasu (ki ga imam zelo rada), kam bi šli na izlet na Velikonočni ponedeljek, se mi je Ocizla zelo hitro znašla pod mojo roko. Ko sem kliknila na zaklad “Tigrovska pot” sem vedela, da bo izpolnjen še en pogoj za današnji dan (gremo “nekam” kjer po možnosti ni gužve), da bomo lahko uživali v naravi mir in ptičje petje.
Že sam opis pri zakladu, nam je dal krila, da smo se zjutraj zelo hitro napokali v avto in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Malo je sicer bolel pogled na zasnežene in s soncem obsijane domače vrhove, a misel na Ocizlo in na kraško pokrajino s številnimi znamenitostmi je bila močnejša. Avto smo parkirali na večjem parkirišču v središču vasi, od tam pa sledili rumenim krogcem in smernim puščicam, ki zelo lepo označujejo celotno pot.
Pot je speljana krožno in prečka številne potočke, ki so bili v tem času tudi polni vode, saj je bilo v preteklih dneh veliko padavin. Tako sta najmlajša uživala v prečenju in različnih načinih preskakovanja potočkov. Sama pot se tudi večji del vije ob potokih in skozi zanimiv in osupljiv gozd, katerega zanimivosti označujejo lepo pripravljene table.
Na poti je tudi veliko slapov, ki padajo čez poševne plasti peščenjaka v različnih oblikah in dajejo poti še večjo dodano vrednost. Šum padajoče vode pomešan s ptičjim petjem in vonjem po pomladi prevzame še tako zaprto srce.
Nedaleč stran od “enega” izmed slapov poberemo tudi edini zaklad na tej poti, ki nas je pripeljal na to čudovito kraško pot. Fantje so naredili izmenjavo izdelkov v zakladu in vpis v vpisni dnevnik.
Pot nas kmalu pripelje na večjo, široko kolovozno pot, ki se zelo kmalu odcepi na levo proti jamam in drugim kraškim, naravnim znamenitostim. Pogled na mlako ob poti in na številna mrestišča v njen, nam nariše nasmeh na lička. Saj smo dva dni pred tem pridno pomagali žabicam varno čez cesto na našem koncu in vemo kako so ta bitja pomembna za naravo in okolje.
Na poti, ki zavije levo navzdol od kolovoza srečamo, po uri hoje, prve pohodnike. Pot se nekoliko strmo spusti in priča smo divji in zelo zanimivi kreaciji narave. Pred nami se najprej pojavi Jurjeva jama. Globok prepad pod nami in številna otroška vprašanja?
Pot se spusti do potočka Vir, ki ga krasijo številne majhne stopničke čez katere pada in šumi voda, ki zelo kmalu ponikne v koritih pred Miškotovo jamo in naravnim mostom.
Prečimo naravni most, ki je zavarovan z obeh strani, saj se na obe smeri zareže globok prepad. S strahospoštovanjem si ogledamo brezna in jamo pod nami, se povzpnemo po lepo urejeni poti do še enega krasnega slapa.
T.i. “ponori slap” potoka Korošica, ki se najprej zlije, čez nekaj stopnic, potem pa zgrmi v osemmetrskem zavesastem slapu v brezno in pod samim seboj odteče v podzemlje. Baje gre za enega najlepših slapov te vrste pri nas. Tudi mi smo se ustavili in občudovali lepoto tega krasnega slapu, pod katerim vodi pot v Maletovo jamo. Iz jame se je ravno vračal en gospod, ki pa žal ni znal govoriti slovensko ne angleško.
Polno navdušeni nad brezni, jamami, slapovi, nas pot pripelje, do še večje poslastice. Do Blaževega spodmola. Gre za 150 m dolg podzemni rov, ki pripelje do Ociske jame. Fantje so se podali na kratko raziskovanje podzemlja.
Sama, pa sem se, po poti dvignila na primerno mesto in nam pripravila že zasluženo sadno malico, ki so je bili fantje zelo veseli, ko so priromali iz teme na dan.
Po malici smo malo lažje zadihali in nadaljevali pot. Ko smo prišli do razpotja, ki nakazuje dve poti: krajšo ali daljšo, sploh ni bilo debate. Mali je že zagrizel v hrib. In že smo krenili po daljši poti naprej.
Ker nas je pot pripeljala v bližino še enega zaklada, smo za krajši čas, skrenili s poti, in se podali nad tunel Kastelec, kjer nas je čakal zaklad. V njem pa, tokrat za spremembo, nekaj za mamico. Iz opisa zaklada izvemo nekaj zelo zanimivega.
Po najdbi smo se vrnili nazaj na našo pot. Pred nami čudovit pogled na Ocizlo in cerkev Sv. Marije Magdalene. Od tu dalje pot vodi mimo ostankov 1. svetovne vojne (kaverne, bukerji, strelski jarki), mimo slapa Cupmet in Krmonovega studenca ter čez travnike nazaj v Ocizlo.
Za pot s postanki smo potrebovali slabe 4 ure. Vmes smo naredili še ovinek in skočili nad tunel Kastelec. Našli zaklad in preverili orientacijo kje točno se nahajamo.
Pot zelo priporočamo ljubiteljem Krasa in vsem, ki imate radi mir in malo drugačno raziskovanje narave. Primerna je tudi za družine z malo večjimi otroci, ki imajo radi naravne znamenitosti, seveda ob spremstvu staršev.
Več o poti si lahko preberete: Tigrovska pot.
Komentarjev še ni.