“Naravoslovna učna pot Cerovo”

Ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo drugega februarja se vsako leto odpravimo na kakšno mokrišče ali pa obiščemo učno pot, kjer izvemo veliko poučnega o naravi in njenih prebivalcih. Letos smo obiskali Naravoslovno učno pot “Po sledeh vodomca”, ki se prične v mali vasici Cerovo tik ob robu čudovitega gozda, blizu Grosuplja. V vasici je večje parkirišče ter informativna tabla z vsemi potrebnimi informacijami, ki jih potrebujete za na pot.

S Cerovega se spustimo proti Logu, kjer nas pričaka pravi mali raj, vodomčev gaj, kjer bi se v normalnih razmerah lahko sprehodili ob ribnikih po ornitološko-botanični krožni poti, a je le ta zaradi pandemije zaprta.

Ustavimo se ob poučnih tablah, kjer obnovimo znanje o tem kako se v naravi obnašamo, s čim škodujemo živalim in rastlinam ter si od blizu ogledamo razstavo dreves, ki smo jih z radovednostjo tudi povonjali.
V nadaljevanju se pot povzpne skozi gozd, kjer poteka del evropske pešpoti E6. V gozdu je postavljenih in oštevilčenih 100 gnezdilnic za različne vrste ptic. Ob poti pa kar 22 poučnih tabel, kjer izvemo veliko zanimivih informacij o živalih, rastlinah, kameninah.
Pot nas pripelje tudi do odseka kjer rastejo bele jelke oziroma hoje. Z zanimanjem smo občudovali njeno gladko skorjo in jo primerjali z navadno smreko.
Pot nadaljujemo po cesti in kmalu zavijemo levo navzdol, kjer izvemo veliko o kameninah in o tem, da je nekoč to področje prekrivalo morje. Z zanimanjem smo prešteli drevesne letnice in ocenili starost požaganega drevesa.
Kmalu zatem prispemo v deželo skrivnostnih gozdnih prebivalcev. Da boste izvedeli več o njih, pa boste morali obiskati čudovito deželo Podlomarjev, katerih župan je sam Lisjak.
V pravljični deželi pa imajo tudi svoj kraški izvir vode. Tukaj izvira reka Podlomščica, ki nas je navdušila s svojo svežino in modrino.
Iz pravljične dežele vstopimo proti kraškemu svetu. Kaj kmalu nas gozdna pot popelje do ene lepših kraških jam na Dolenjskem – Županove jame. Tu poleg glavnega vhoda poiščemo tudi vhod, skozi katerega je vstopil odkritelj jame, župan Josip Perme, leta 1926.
Od jame krenemo po cesti proti enemu najbolj ohranjenih protiturških taborov v Sloveniji, tabor Cerovo. Pot sicer pelje mimo tabora, a mi smo se vseeno povzpeli na hribček, ki je vreden, da se ga obišče in okoli njega zaokroži.
Od tabora se pot spusti nazaj v vasico Cerovo, od koder smo štartali. Naš GPS je pokazal krepko več kot pa 5.2 km –> 8.7 km poti. Za pot smo potrebovali slabih 5 ur. Pa ne zato, da bi bili počasni, temveč zato, da smo se naužili vseh teh lepot, da smo doživeli gozd, prebrali vse poučne table, pobožali drevesa ob poti in … ja, čakali smo njega.
A ga ni bilo. Njegovo lepoto bomo zopet občudovali ob naši reki Kamniški Bistrici. Tu natančno vemo kje je doma in vedno nas pride pozdravit s svojim čudovitim preletom, ki jemlje dih…
Komentarjev še ni.