Si predstavljaš majhno leseno hišico ob gozdu, kjer te zjutraj zbudi ptičje petje, prvi sončni žarki silijo skozi majhno špranjico v prostor, kjer se poigravaš z mislijo ali je že čas za vstajenje ali ignoriraš rano jutro, se obrneš na drugo stran postelje in močno objameš drago osebo poleg sebe in uživaš v trenutku, ki ga imaš … in potem otroka začneta tekati po lesenih škripajočih stopnicah gor in dol, njun smeh se odbija od sten, vrata se na stežaj odpro, stečeta neobremenjeno bosih nog ven, sveži zrak napolni prostor in ti se zbudiš iz sanj …

Dleskovška planota4

Pastirska koča na planini Ravni

In potem se nekega dne z avtom pripelješ do ravno takšne koče na robu gozda, prilepiš nasmeh na obraz, zapreš oči in sanjaš dalje.  Sanjaš Kekčeve stezice, govoreča drevesa, posuta s srebrnim prahom, sanjaš o neskončnem modrem nebu, o bosih nogah, ptičjem petju … potem te glas pred teboj opomni, da bi bilo fino, da korak malo  pospešim in neham fantazirati, saj je vse to Tu z menoj, pred menoj, v meni. A, res ne morem mimo tega, da mi je narava zelo dragocena in ne morem, da ne bi poudarjala kako zelo rada jo imam, kako rada jo doživljam globoko v sebi, jo hvalim, jo občudujem, se ji klanjam in sem jih hvaležna za vse lepote, ki jih doživljam z njo.

Dleskovška planota2

Dleskovška planota

Področje Dleskovške planote je eno samo razgibano brezpotje. Nešteta brezna in kraške jame, stezice od tu – do tam, kam – vsepovsod, gor, dol, levo, desno. Nešteto možnosti, nešteto hribčkov, nešteto dih jemajočih pogledov na Kamniško – Savinjske mogočne lepotce. Tako zelo lepo mirno je tu. Nikjer žive duše, zato imajo takšni kotički še bolj posebno mesto v mojem srcu. V decembru naredim po tem navihanem in skrivnostnem področju dva izleta.

Dleskovška planota1

Smerokazi, v ozadju kraljica Ojstrica

Prvič naredimo vzpon iz planine Podvežak, čez Lastovec na Desko in spust do srčkastega jezerca sredi gora, ki mi dobesedno razpara srce. Sami smo, čisto sami. Narava miruje, počiva, v belini se lesketajo področja, kamor sončni žarki ne zaidejo skozi celi dan. Tako pravljično lepo je, kot bi pristal na nekem drugem planetu, kjer se čudiš tej čisti lepoti, izklopiš glavo in se ji v celoti  prepustiš da te odpelje.

Dleskovška planota3

Vodotočnik in srčkasto srce

Navdušena nad tem področjem, si pred novim letom zaželim narediti še eno turo v te konce, le z drugega izhodišča(planina Ravni) ter z drugim ciljem. Optimistično si začrtamo tri vrhove (Veliki vrh, Velika Zelenica, Dleskovec), 4 zaklade in en FTF. A kmalu po izhodišču smo ugotovili, da je tokrat snega malenkost več, kot ga je bilo v prvih decembrskih dneh in da ženska polovica ekipe nima prave zimske opreme. No, da sem jih na ta račun nekaj slišala, ne bom komentirala, saj je bilo opravičeno, a sem bila kljub temu presrečna, da sem le obula zimske gojzarje, ki sem jih za vsak slučaj vrgla v kufer.

Dleskovška planota5

Skozi macesnov gozd, kjer o snegu še ni duha

Tako, smo se morali zavoljo varnosti, na vznožju Velikega vrha raziti – fanta sta se podala na Veliki vrh in Veliko Zelenico, ženski del ekipe, pa sva jo mahnili po razgibanem področju navzdol do Jamarskega bivaka. Bivak so v začetku septembra 2015 postavili pridni fantje velenjskega jamarskega kluba Speleos-Siga, da bodo lažje raziskovali kraške jame in brezna na tem področju.

Dleskovška planota6

Navodila predno se razidemo vsak v svojo smer

Dleskovška planota7

V daljavi najin cilj

Tam naju je čakalo veliko presenečenje, FTF zaklad, kar pomeni, da sva ga prvi našli. To je za našo ekipo izjemna sreča, saj si niti v sanjam nisem predstavljala, da ne bo nobenega ambicioznega FTF geokešerja pred nami. A čudeži se dogajajo. A bolj kot nad FTFjem sem bila navdušena nad zemljevidom nalepljenim na bivaku, ki prikazuje kraške jame in brezna na tem področju. Verjemite – veliko jih je in baje je še veliko neraziskanih, ob katerih se bodo odprla še nova. Za hip se spustim globoko pod zemljo, a kaj kmalu pridem nazaj. Tam mi žal ni za biti. Nekako bližje mi je modro nebo, zelene trave, a močno spoštujem globine in izbrance, ki jih vleče tja dol v mračni skrivnostni svet pod nami.

Dleskovška planota8

Moj prvi osebni FTF, v ozadju zemljevid 

S fantoma se zopet snidemo pod vznožjem Dleskovca, za katerega se odločimo, da ga kljub pozni uri osvojimo. Ker poti s te strani ni, smo dobesedno zajahali ruševje in se kot Tarzani prebijali, malo s humorjem, malo s kletvicami do vrha, kjer smo potrebovali dobro minutko, da smo prišli k sebi in se pošteno predihali.

Dleskovška planota9

Z vrha Dleskovca

Z vrha smo ubrali uhojeno pot navzdol, čez prelepe suhe trave, čez srebrn macesnov gozd do moje sanjske, pravljične gozdne hišice, ki je še kako resnična. Ko razmišljam o lepotah Dleskovške planote ne morem mimo misli:“Narava ni nikdar izdala srca, ki jo je ljubilo.” William Wordsworth.

In ko pride pomlad se zagotovo zopet odpravim na potovanje v ta brezčasni skrivnostni svet, po nove zaklade, po sveže barve narave, da se nadiham njenih lepot in njene tišine.