Vsi na morje

Letošnje jesensko vreme kar kliče po preživljanju časa v naravi. Le kaj bi delali doma, ko pa je zunaj tako toplo, barvito in polno iskric vsepovsod.

Mi smo se pred kratkim odpravili na morje. Fanta sicer morje povezujeta s plavanjem in vsemi vragolijami v vodi. Tako, da je bilo treba lepo pojasniti zadeve, da se jeseni ne kopa, ker je morje že precej hladno. No tudi ta teorija je pogorela, ko smo v Izoli našli v morju par korajžnih plavalcev, za katere očitno morje nikoli ni prehladno. Tako, da moramo naslednjič vzeti s seboj še brisačo, na podlagi katere sva mala paglavca le podkupila, da se nista zapodila v morje.Pa se vrnimo na začetek poti. Enkrat smo se po Evropski peš poti E6 nad Strunjanom že sprehajali, ko smo iskali prvi geocache v Sloveniji. Tokrat pa smo šli poiskat serijo zakladov ”Ni lepote brez trnja”. Zakladi so nanizani po zavarovanem krajinskem parku Strunjan, ki poteka od Strunjana do Izole in je najdaljši del naravnega morskega obrežja pri nas. Pot je speljana visoko nad morjem in je lepo zavarovana z lesenimi ograjami.Po pravljičnih stezicah, čez skrivnostni gozd, mimo Strunjanskega kamnitega križa, katerega ustno izročilo pravi “da se je na mestu, kjer je danes postavljen Strunjanski križ, 15. avgusta pred mnogimi leti, zgodil čudež. Divjal je strašen vihar in ladje na morju bi zlahka potonile, če se na vrhu klifa nad Zalivom Sv. Križa ne bi prikazala Marija. Morje se je takoj umirilo, vihar ponehal, mornarji pa so bili rešeni. Domačini so v zahvalo postavili križ, še danes pa pripovedujejo o stopinjah in solzah, vtisnjenih v kamen, kjer je Marija jokala, da bi rešila mornarje. Še dolgo zatem so mimo vozeče ladje trobile v zahvalo Mariji’‘. Od tukaj je prelep razgled na obalo pod klifom, Tržaški zaliv, ob lepem vremenu pa baje pogled seže vse do Triglava.Nadaljevanje poti nas vodi mimo malih kamnitih hišic, med bogate nasade oljk, sladke kakije, trdožive bambuse in druge zimzelene rastline. Človek si tukaj resnično dušo odpočije. Otroci pa … ja, s svojo radovednostjo, iskrivostjo in čisto dušo ne rabijo počivat…oni raziskujejo, čutijo, šibajo, delijo energijo … introsijo neustavljivo božansko ljubezen, od morja do neba in še naprej … pravita moja dva.