Enkrat mi je prijateljica rekla. Joj, kok se imate vi vedno lepo. Tako lepe dogodivščine se vam dogajajo, ko iščete zaklade. Sam res, po večini časa se imamo zares lepo. Če odštejem kakšne prepire med vožnjo, ko fantoma pade koncentracija in ne vesta več kaj bi s seboj. No včasih pa pride tudi do kakšnih bolj resnih situacij, kot naprimer plačilo kazni zaradi napačne vožnje, ker smo se samo “ustavili”, da bi prižgali GPS, ki nas bo pripeljal do skritega zaklada. Takrat imamo bolj kisle obraze, čeprav je bil zaklad še kako hudo pripravljen.

Še posebno pa imamo radi Velenje. Če se še niste spoznali z rekreacijskimi potmi okoli 3 jezer, potem imate idealno priložnost, da to storite. Okoli jezer so pridni geokešerji postavili veliko zakladov, tako da se ne preveč čudit, če boste srečali kakšnega človeka 4 m od tal :). Mi smo se prvič spoznali z jezeri v mesecu februarju, ko smo se peš podali okoli najmanjšega Škalskega jezera, drugič smo se udeležili Pikinega festivala, ki se vsako leto dogaja v sredini meseca septembra. No v tretje gre rado, a ne?

Rekreacijske poti ob jezerih

Lani konec oktobra smo želeli nadgraditi naše iskanje zakladov. Da bi poti okoli jezer in zaklade, čim bolj lahkotno obdelali, smo na pot s seboj vzeli kolesa. Najmlajši fant se je takrat že pošteno vozil z njim, tako da nisva imela niti pomisleka, da ne bi bil kos temu izzivu. Tako, smo se odpravili na pot, z vsem potrebnim za novo geolovsko dogodivščino. Samo še žemljice smo morali spotoma nabavit v bližnji trgovini. No tukaj pa se zgodba konča, ali pa začne. Kakorkoli človek postavi…v trgovskem centru Interspar pred Velenjem, smo zapeljali v garažno hišo in seveda pozabili, da imamo na strehi nekaj kar ne bo šlo čez. Verjetno ste že kdaj gledali kakšen posnetek na youtubu, kako se kaj zatakne…in ste se od smeha držali za trebuh. No, ko se ti to zgodi v realnosti, potem ni niti najmanj smešno. Posledice so bile katastrofalne. Polomljen prtljažnik za kolesa je Aleš pustil kar pri smeteh v garažni hiši. Moje kolo je jokalo od bolečin. Zvita balanca in kolesa, potrgane prestave…Otroka sta obsedela v avtu brez besed. Aleš nas je poslal v trgovino po žemljice in po dodatne ključe za kolo. Sama sem že razmišljala, kako se bomo skobacali domov s štirimi kolesi. In že začela razmišljat koga bom poklicala, da nas pride iskat. Klic v sili ni bil potreben, saj je Aleš kolesa mojstrsko razstavil na prafaktorje in jih lepo zložil v avto, v katerem je bilo prostora še za vse nas.

Zloženi v avtu…

Kljub nesrečnemu dogodku smo nadaljevali pot do jezer. S kislimi obrazi smo občudovali jesen na jezerih, poiskali nekaj zakladov, pojedli žemljice in se vrnili domov.

Ob Velenjskem jezeru

In že je tu poletje in Družmirsko jezero nas je poklicalo na obisk. Vetrovno in precej frišno nedeljo smo popravljena kolesa naložili na nov prtljažnik, ki smo ga tokrat prisesali na zadnjo plat avtomobila :).  Od Velenjskega jezera smo se podali proti Šoštanju po urejeni kolesarski poti.

Na poti okoli jezer

Ob poti smo opazovali zanimiva vesoljska vozila, ki so se prevažala mimo nas. Fanta sta bila navdušena, vozniki pa tudi za občudovalce. Očitno v TEŠu tudi v nedeljo ne poznajo počitka.

Vesoljska vozila iz TEŠa

Kolesarska pot vodi mimo TEŠa vse do prijetnega Šoštanja, kjer smo se spočili na prijetnih otroških igralih. Na poti smo pobrali kar nekaj zakladov, ki so bili na drevesih, tako da smo bili prava atrakcija za nedeljske kolesarje, ki jim verjetno ni bilo nič jasno kaj iščemo tam gori.

Čisto blizu TEŠa

Pot smo zaključili na Velenjskem jezeru, kjer imajo zelo lepo urejeno kopališče. Voda je bila prijetno topla, ozračje pa prijetno osvežilno in vetrovno. Fanta sta se korajžno za trenutek namočila, a hitro priletela ven, saj sta se tresla kot “štemarci”.

Pogreznjen jašek stare Preloge, kjer so skozenj leta 1953 izvozili prve tone premoga

Še en prijeten dan preživet ob Šeleških jezerih, kjer ima človek kaj početi v vseh letnih časih, peš, s kolesom ali pa samo s sončno kremo in brisačo.

Zdaj nam manjka samo še pomlad…